Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.
Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.
Arabske države so zavrnile ameriške pogoje za obnovo sektorja Gaza, ker se bojijo, da bi načrt ZDA lahko privedel do dolgoročne delitve Palestine, poroča Financial Times.
Milica RSF je po lastnih navedbah privolila v humanitarno prekinitev ognja v Sudanu. Zdaj se pričakuje, da bo enako storila še sudanska vojska, s katero se RSF bori za oblast.
Iranski Svet varuhov je v izjavi poudaril, da so ZDA in njeni sionistični podporniki danes bolj izolirani in v zatonu kot kdaj koli prej. Izjava poudarja percepcijo izolacije in upada ameriškega vpliva v mednarodnem merilu.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar sta izrazila upanje, da bo trenutni mirovni sporazum o Gazi odprl pot neodvisni palestinski državi. Voditelji EU pa si prizadevajo za aktivnejšo vlogo v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, potem ko so bili izključeni iz posredovanja ZDA pri prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Poročilo ZN medtem opozarja, da izraelski genocid v Gazi ne bi bil mogoč brez globalne vpletenosti, pri čemer naj bi 63 držav, predvsem evropskih, podpiralo genocid nad Palestinci, medtem ko arabske države niso sprejele odločnih ukrepov.
Podpredsednik ZDA JD Vance je kritiziral glasovanje izraelskega parlamenta o aneksiji Zahodnega brega in ga označil za "neumnost" ter politično manevro, ki "žali" Trumpov mirovni načrt. Marco Rubio je prispel v Izrael, da bi okrepil diplomatska prizadevanja, medtem ko ZDA pritiskajo na Izrael glede aneksije Zahodnega brega.
Izrael je bil obtožen kršenja premirja in nadaljevanja napadov v Gazi, pri čemer je bilo ubitih več Palestincev. Hamas je bil obtožen usmrtitve osmih Palestincev, ki naj bi sodelovali z Izraelom, kar je povzročilo zaskrbljenost glede represije v Gazi. Trump je izjavil, da bodo razorožili Hamas, če tega ne bodo storili sami, in pozval k vrnitvi posmrtnih ostankov talcev.
Donald Trump je na Knesetu izjavil, da so sile kaosa in terorja, ki so desetletja pestile regijo, popolnoma poražene. Medtem pa se v Beli hiši pod Trumpom spreminja medijska pokrajina, kjer se zabrisujejo meje med novinarstvom in podporništvom, saj se pojavljajo desničarski vplivneži in reporterji, izbrani po meri.
Iranski predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ponovno potrdil podporo prizadevanjem za ustavitev vojnih zločinov in genocida v Gazi, pozivajoč k globalni odgovornosti izraelskih voditeljev. Razkriti ameriški vojaški dokumenti so razkrili tajno partnerstvo med Izraelom in šestimi ključnimi arabskimi državami pod vodstvom ZDA proti Iranu, ki se je odvijalo med izraelsko vojno proti Palestincem.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je Izrael pripravljen takoj sprejeti vse talce, ki jih bo izpustil Hamas. Hamas je Izraelu potrdil, da ima 20 živih talcev in jih je pripravljen izpustiti, kot je bilo sprva načrtovano.
Vladimir Putin je napovedal, da bo Rusija kmalu razkrila novo orožje, katerega testiranje poteka uspešno. Prav tako je dejal, da bo Rusija okrepila svojo zračno obrambo, če bodo ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk. Kremelj je poudaril, da duh srečanja Trump-Putin še živi, medtem ko so pogovori s Kijevom prekinjeni.
Izraelski minister za finance Bezalel Smotrich je izjavil, da njegova stranka ne bo podprla sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi, dokler ne bo zagotovljena vrnitev izraelskih ujetnikov. Francija je gostila srečanje zunanjih ministrov arabskih in evropskih držav, kjer so razpravljali o pomoči Palestincem po koncu konflikta. Senegalska vlada je pozdravila dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom ter pozvala k doslednemu spoštovanju dogovora. Sa'ar meni, da obstaja možnost za širitev Abrahamovih sporazumov na dodatne arabske države in obnovo mednarodnega interesa za sodelovanje z Izraelom.
V Egiptu so se sestali izraelski in Hamasovi predstavniki, da bi razpravljali o morebitni prekinitvi ognja v Gazi. Pogajanja potekajo ob pritisku predsednika Trumpa, da se pospeši doseganje dogovora. Medtem so izraelske sile v Gazi ubile dva Palestinca, ki sta čakala na pomoč, več pa jih je bilo ranjenih. Izraelska analitika sta potrdila, da Hamas ne bo izginil iz Gaze.
Hamas v Gazi ostaja glavna ovira pri sprejetju Trumpovega načrta in pričakuje se, da bo zahteval spremembe, medtem ko izraelska vojska stopnjuje ofenzivo na mesto Gaza. Trump je postavil nov rok Hamasu, do nedelje do 18. ure po washingtonskem času, da sprejme dogovor. Palestinci pri pripravi načrta niso bili vprašani. Netanyahuja pri izvajanju načrta ovira skrajna desnica.
V Gazi je bilo po poročilih ubitih 73 ljudi samo v enem dnevu, napadi pa se nadaljujejo. Izrael je prestregel ladje s človekoljubno pomočjo za Gazo. Hamas naj bi preučeval mirovni načrt.
Mednarodna skupnost je z ogorčenjem spremljala izraelsko invazijo na Gazo, ki naj bi po mnenju nekaterih pomenila stopnjevanje genocidnega pohoda proti Palestincem. Kljub težkim razmeram, vključno z lakoto, se palestinsko ljudstvo upira. Razprava o Trumpovem mirovnem predlogu za Gazo se osredotoča na vprašanje, kdo ga podpira in kdo mu nasprotuje. Podatki Združenih narodov potrjujejo poslabšanje konflikta.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu se v pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ni strinjal z vzpostavitvijo palestinske države, ko mu je Trump predstavil načrt za mir v Gazi.
Bela hiša je predstavila mirovni načrt za končanje konflikta v Gazi, ki je prejel mednarodno pohvalo, vključno s podporo evropskih in arabskih držav. Nemški kancler Merz je pozdravil Trumpov načrt, vendar obstajajo še nejasnosti. Načrt vključuje 20 točk za prekinitev ognja. Netanyahu podpira načrt, vendar so prisotne nejasnosti.
Trump je dejal, da čaka na sprejem mirovnega načrta s strani Hamasa. Njegov načrt naj bi prejel podporo arabske in muslimanske skupnosti ter palestinske oblasti. Kljub temu se pojavljajo kritike, da bi pritisk na Hamas lahko privedel do nadaljevanja izraelskega "genocida". Netanjahu naj bi izjavil, da si Izrael pridržuje pravico do nadaljevanja spopadov, če bo to potrebno.
Izrael je okrepil napade v Gazi, Varnostni svet ZDA pa je obsodil napad na katarsko prestolnico. ZAE je poklicala izraelskega veleposlanika zaradi izraelskega napada na voditelje Hamasa v Dohi. V Dohi bo 14. in 15. septembra potekal izredni arabsko-islamski vrh, na katerem bodo razpravljali o izraelskem napadu.
Izrael je zavrnil resolucijo Generalne skupščine ZN o rešitvi dveh držav. Združeni arabski emirati so obsodili izraelski napad na vodstvo Hamasa v Katarju. Izraelska obveščevalna agencija Mossad naj bi zavrnila ukaz premierja Netanjahuja za izvedbo kopenske operacije v Katarju, kar je privedlo do neuspešnega zračnega napada.
Izrael je izgnal avstralske diplomatske predstavnike pri Palestinski oblasti, ki so živeli v Izraelu, in preklical njihove vizume. Ta poteza je bila odgovor na odločitev Avstralije o prepovedi vstopa izraelskemu parlamentarcu in priznanju palestinske države.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je avstralskega premierja Anthonyja Albaneseja označil za "šibkega politika", ker naj bi ta izdal Izrael. Odnosi med državama so se poslabšali po tem, ko je Canberra izrazila podporo Palestini.
V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.
Na Irskem so meteorologi napovedali vročinski val z naraščajočimi temperaturami. Strokovnjaki pričakujejo, da se bodo temperature v prihodnjih dneh dvignile do 30 stopinj Celzija, kar bo prineslo nekaj najtoplejšega vremena v letu.
Več zahodnih držav je napovedalo, da bodo septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov priznale neodvisnost Palestine. Hkrati so arabske države pozdravile načrte britanskega premierja Keirja Starmerja za priznanje palestinske države in pozvale k globalnemu ukrepanju za rešitev dveh držav.
Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino, vendar pod pogojem, da Hamas ne bo sodeloval na volitvah in ne bo vladal v Gazi. Izraelski minister je sprožil polemike z možnostjo prevzema dela Gaze kot pritisk na Hamas. Ameriški predsednik Donald Trump pa je izrazil jezo zaradi kanadske odločitve in zagrozil s težavami pri trgovinskih sporazumih.
Mednarodna UN-konferenca o rešitvi dveh držav za Bližnji vzhod se je zaključila s pozivom 15 zahodnih držav k prekinitvi ognja in priznanju palestinske države. Francija izraža upanje za mir, medtem ko nekatere arabske države prvič obsojajo Hamas. Pritisk za priznanje palestinske države se stopnjuje skoraj 22 mesecev po začetku vojne v Gazi.
Sedemnajst arabskih držav in članic Evropske unije je prvič skupaj pozvalo palestinsko gibanje Hamas, naj se odpove oblasti v sektorju Gaze in osvobodi zajete talce. Med podpisnicami so tudi Katar, Savdska Arabija in Egipt. Novico je potrdil francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot.
Število smrtnih žrtev v Gazi je preseglo 60.000, večinoma žensk in otrok. Humanitarna situacija v Gazi je bila opisana kot katastrofalna. Španski zunanji minister je podprl priznanje Palestine v Združenih narodih, kar je Španija označila za novo diplomatsko pobudo za rešitev dveh držav.
Arabske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so se pridružile pozivom Hamasu k razorožitvi in prekinitvi vladavine v Gazi. Glavni rabin je kritiziral odločitev vlade o Palestini kot "nesprejemljivo napako", saj naj bi ta poteza odvračala Hamas od dogovora o premirju.
Ameriški časopis Washington Post je objavil imena in starost 18.500 palestinskih otrok, ki so bili ubiti v Gazi od začetka spopadov med Izraelom in Hamasom pred skoraj 22 meseci. Podatki so bili pridobljeni iz virov v Gazi in razkrivajo tragično izgubo otroških življenj v konfliktu.
Novi val širjenja laži, ki Hamas za teroristične napade krivi Jude, zajema svet. Medtem se iz arabskega sveta slišijo pozivi Hamasu, naj odloži orožje in konča vladavino v Gazi. Ti pozivi kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo z delovanjem Hamasa in poudarjajo potrebo po mirnejši rešitvi konflikta v regiji.
Kljub izraelskim prizadevanjem za lajšanje omejitev je dostava pomoči v Gazi ostala kaotična. Arabske države so medtem pozvale Hamas, naj odloži orožje in konča vladanje v Gazi.
Jemen je pozval arabske države k obrambi prebivalcev Gaze, saj opozarja, da se bodo pokoli razširili tudi na njihova vrata. Mahdi al-Mashat, predsednik jemenskega vrhovnega političnega sveta, je izjavil, da se izraelska agresija ne bo ustavila v Gazi. Medtem je britanski premier Starmer napovedal, da bi lahko Združeno kraljestvo, podobno kot Francija septembra, priznalo palestinsko državo, kar je grožnja Izraelu, ki pa mu pušča izhod.
Izraelska vojska je sporočila, da je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu, odgovornost za napad pa so prevzeli jemenski Hutiji. Medtem je bivša britansko-izraelska talec Emily Damari kritizirala načrt vodje laburistov Keirja Starmerja za priznanje Palestine, saj naj bi s tem "nagradil terorizem".
Kanada, Malta, Velika Britanija in Francija so napovedale, da nameravajo priznati državo Palestino na prihajajoči Generalni skupščini ZN, ki se začne septembra. Donald Trump je zaostril trgovinsko vojno s Kanado dan pred rokom 1. avgusta za tarifni sporazum, rekoč, da bo težko doseči dogovor s Kanado.
Hamas je predložil svoj najnovejši odgovor na predlog o prekinitvi ognja v Gazi, s čimer je sprožil pregled pri Izraelu. Izraelski in ameriški mediji so poročali, da je Hamas zahteval, da se nadzor nad prejemanjem humanitarne pomoči vrne Združenim narodom namesto humanitarni organizaciji Gaza, ki sta jo podprli ZDA in Izrael. V luči tega so Izrael in ZDA umaknili svoje ekipe s pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi, kar je predstavljalo nov zastoj v prizadevanjih za mir, saj se obe strani soočata s pritiskom doma in v tujini za dosego dogovora.
Sirski minister za zunanje zadeve in izseljence Asaad al-Shaibani je sprejel veleposlanike arabskih in islamskih držav v Damasku, s čimer so okrepili koordinacijo in sodelovanje. Savdski kabinet je ponovno poudaril podporo Siriji in zavrnil vsakršno tuje vmešavanje v njene notranje zadeve, kar je potrdilo že predhodno izraženo podporo.
Izraelske obrambne sile (IDF) so 21. julija razširile operacije v Deir al Balahu v Gazi in zdaj nadzorujejo 75 odstotkov območja. Medtem je tiskovni predstavnik brigad Al-Kasam, Abu Obeida, v svojem prvem govoru po prekinitvi premirja marca kritiziral neukrepanje arabskih držav ob genocidu v Gazi.
Obisk imamov v Izraelu je razkril napačne trditve, ki podpirajo muslimansko opravičevanje Izraela. Izraelski veleposlanik pri OZN, Danny Danon, je napovedal, da bo Varnostnemu svetu predstavil korake, ki jih Izrael sprejema v odgovor na domnevne »krvave klevete« Urada OZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).
V južnem delu Sirije, natančneje v mestu Svejda, so se kljub večkratnim napovedim o prekinitvi ognja nadaljevali spopadi med sunitskimi in beduinskimi plemeni na eni strani ter druzijskimi borci na drugi. Regija ostaja v kaosu, kar kaže na neučinkovitost dogovorov o prekinitvi sovražnosti.
Italijanska podjetja se usmerjajo na arabske države, kjer prepoznavajo nove priložnosti za izvoz in širitev poslovanja. To kaže na povečano zanimanje za gospodarsko sodelovanje med Italijo in arabskim svetom, ki se odraža v iskanju novih trgov in investicij.